Na tržišču obstaja veliko različnih vrst spalnih vreč, zato je pred nakupom potreben razmislek. V grobem delimo spalne vreče na puhaste (polnjene s puhom) ali sintetične. Polnjenje odločilno vpliva na težo, obseg in trpežnost spalne vreče. Izbira je odvisna od namena in kraja uporabe, pa tudi denarja, ki smo ga pripravljeni nameniti za nakup. Sintetika je cenejša, manj občutljiva na vlago, enostavnejša za vzdrževanje. Puh je dražji, toplejši in lažji, vendar občutljiv na vlago in zato primernejši za suh mraz. Poznamo dve obliki spalnih vreč in sicer t.i. mumije in pravokotne. Mumije so ozke in sorazmerno tesno obdajajo telo. Pravokotne so primernejše za višje temperature, so bolj prostorne, vendar zavzamejo več prostora med prtljago.

Pred nakupom moramo poznati tudi temperaturni razpon (comfort in extreme). Oznaka »comfort« podaja podatek o skrajni temperaturi, ko je spanje za večino še udobno. Ko je npr. vrednost +2, to pomeni, da bo spanje udobno večini, če temperatura ne bo nižja od 2 °C.
Ekstremna vrednost pomeni skrajno temperaturo, ko še ne pride do podhladitve, maksimalna pa, ko nam postane prevroče.
Pa je takšno označevanje zanesljivo? Ne. Pri proizvodnji ne obstajajo nikakršni standardi, zato velja te oznake vzeti le kot informativne.

V taborniškem žargonu podlagi za spanje zunaj (npr. bivaku) pravimo armaflex. Gre za eno ali dvoslojno plast lahke (tanke) pene. Je razmeroma udobna (posebej dvojna), trpežna, se zelo hitro posuši in je lahka. Je tudi veliko cenejša od (samo) napihljivih podlog, ki so sicer bolj udobne, a manj primerne za prenašanje in težje za vzdrževanje.

Dobra podloga je nujna in za toplotno izolacijo odločujoča. Ko ležimo, s težo telesa stisnemo izolacijsko plast spalne vreče, zato je potrebna dodatna plast med vrečo in mrzlimi tlemi. Pomembno se je zavedati, da podloga za spanje ni samo za povečanje udobja, ampak nudi tudi zelo potrebno toplotno izolacijo.

Pri izbiri nahrbtnika pazimo na to, da bo velikost ustrezala osebi ki ga nosi. Na bivakih na taboru opažamo, da imajo otroci običajno prevelike nahrbtnike ali pa kar šolske torbe, ki nikakor ne sodijo no tovrstne akcije. Velikost oz. prostornino nahrbtnika merimo v litrih. Za 9 letnega otroka, predlagamo prostornino okoli 35 litrov. Za starejšega GG-ja (7. ali 8. razred), pa predlagamo nahrbtnik s prostornino okoli 50 litrov. Zakaj takšne prostornine? Predvsem pri MČ – kih je tako, da se na taboru ne odpravijo na izlet ali bivak za več kot dva dni. Medtem ko GG – ji hodijo na izlete in druge akcije, ki lahko trajajo tudi po več kot 2 dneva.

Pomembno je, da lahko otrok vso opremo za izlet spravi v nahrbtnik in mu ni potrebno svoje opreme vezati na zunanjo stran nahrbtnika. Tisti, ki imajo premajhne nahrbtnike navežejo npr. spalno vrečo na zunanjo stran, kjer se lahko zaradi dežja zmoči.

Velikokrat opažamo, da imajo otroci na taboru za na izlete ali bivake neprimerno obutev. Pri izbiri pohodnih čevljev za na tabor in druge taborniške akcije priporočamo lažje pohodne čevlje. Ti čevlji naj bodo visoki, da zavarujejo gleženj, nepremočljivi (z membrano) in s kvalitetnim podplatom (vibram). Podjetij, ki izdelujejo tovrstno obutev je veliko, zato končno odločitev prepuščamo vam.

Svetilka je na taboru ključnega pomena v večernih in nočnih urah. V uporabi so prevzaprav vse svetilke, priporočamo pa vam, da se odločite za čelno svetilko. Čelna svetilka nam omogoči proste roke in s tem boljšo gibljivost.